28. Januar 1994

Na nekem dvorišcu v vzhodnem delu Mostarja poskuša ekipa RAI posneti prispevek pred taborišcem, kjer se stiska na desetine ljudi; med njimi je veliko otrok in prav otroškim žrtvam vojne je namenjen posebni prispevek tržaških novinarjev za TG1.
Z gricev, ki obkrožajo glavno mesto Hercegovine, prileti izstrelek iz minometa, ki zadane tri porocevalce.
Marco Luchetta, Saša Ota e Dario D’Angelo placajo najvišjo ceno za njihovo željo po porocanju o grozotah vojne, ki se odvija tako blizu Italije.
Nekaj tednov kasneje bo Trst žaloval še za eno žrtvijo, snemalcem Miranom Hrovatinom, ubitim v Somaliji skupaj s porocevalko TG3 Ilaria Alpi.
Na željo prijateljev in sodelavcev nastane "Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hrovatin, za otroke, žrtve vojne".
Poslopje, v lasti Pokrajine Trst, postane pomladi leta 1998 nastanitveni center za otroke s hujšimi boleznimi in njihove družinske clane, žrtve spopadov, ki preplavljajo s krvjo naš planet. V hiši na ulici Valussi v Trstu tako v naslednjih letih najdejo zatocišce številne družine. Prihajajo iz Gruzije, Cecenije, Iraka, Moldavije, Srbije, Etiopije, Bosne, Rusije, Albanije, Libije, Kosova. V tistih sobah ni etnicnih in verskih pregrad, življenje poteka pod skupnim imenovalcem vsesplošne solidarnosti.
S konstantno pomocjo številnih ljudi je Sklad z leti povecal in razširil podrocje svoje dejavnosti: pomoc sirotišnicam (plenice in cepiva v Srbiji, rehabilitacijske naprave v Ukrajini) in pediatricnim bolnišnicam (zdravila in literatura v Afganistanu, aparature za dializo na Kosovu, zobozdravstvena ambulanta v Albaniji, posebne naprave za bolnike z možganskimi poškodbami v Bosni) ter tudi ekonomska pomoc pri ponovnen vkljucevanju ljudi v normalno življenje.
Samo zaradi pomoci ljudi nam je tudi uspelo razširiti nastanitvene prostore stavbe na ulici Valussi, tako da smo vzeli v najem nekaj stanovanj.